Fila Brasileiro

Mešanje krvi Brazilskih Fil je precej sporna tema. Pa ne le z vidika kateri so dejanski indikatorji nečistosti pasme, temveč se zastavlja tudi vprašanje kdaj se je to dejansko začelo. Različni viri navajajo različne podatke, dejstvo pa je, da je bila Fila Brasileiro prvič priznana kot pasma 1946. leta s strani CBKC in 1968. leta, ko je bil sprejet prvi standard FCI. Dotlej je Fila opravljal predvsem funkcijo uporabnega, delovnega psa in bil tako podvržen marsikateremu križanju.

<< Slika 1: Iguacu do ABC. Pes iz nekoč zelo priznane brazilske psarne ABC z rodovnikom Brazilske File. Podobnost z Angleškim Mastifom je očitna. (Vir / Source)

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, kmalu po uradnem (FCI) priznanju pasme, naj Brazilske File v kinološkem svetu naredile pravi »bum«. Pohlep po hitrem zaslužku je tako naredil Filam veliko slabega. V tistem času je cena posameznega mladiča segala tudi do pet tisoč ameriških dolarjev. Da bi povečali reprodukcijo in istočasno dobili pse s karakteristikami, ki so navduševale laike (velikost, masivnost in teža), so začeli z mešanjem pasme. Najbolj znana križanja so križanja z Neapeljskimi Mastifi, Angleškimi Mastifi in Nemškimi Dogami, kar opisuje tudi standard CAFIB.  Neapeljski in Angleški Mastif sta zagotavljala večjo maso in težo psa, medtem ko je križanje z Nemškimi Dogami prinašalo višino in »atraktivno« črno barvo dlake, ki po izvirnem standardu pasme ne obstaja. S spreminjanjem fenotipa psa, pa se je spremenil tudi njegov genotip.

Slika 2: Še en pes z rodovnikom Brazilske File, ki kaže očitne znake križanja z Angleškim Mastifom. (Vir / Source) >>

Karakterno so File s tem postale vse to kar praviloma sploh niso; apatični psi, psi z slabim živčnim sistemom in psi z nepredvidljivim karakterjem. Takrat namreč ni nihče razmišljal o najdragocenejši in najbolj edinstveni lastnosti te pasme – temperamentu (karakterju), ki se je tako z mešanjem pasem v popolnosti izgubil ali deformiral do skrajnih meja. Zaradi takšne narušitve standarda Brazilske File v praksi, je bil leta 1979 pod okriljem CAFIB-a objavljen nov standard, ki je med drugim opozarjal tudi na karakteristike psov dobljenih z mešanjem navedenih pasem. Standard je bil izpopolnjen in ponovno objavljen leta 1983. Slednji velja še danes.

Tako je dr. Paulo Santos Cruz v standardu zapisal tudi najpogostejše značilnosti mešanja pasem. Opise teh značilnosti po katerih se psa diskvalificira, je tako razdelil v tri glavne skupine (mešanje z Neapeljskim Mastifom, Nemško Dogo in Angleškim Mastifom), vsako skupino pa je razdelil še na tri podskupine (trup, glava in barva dlake). Najpogostejše diskvalifikatorne značilnosti mešanja pasem, si lahko v angleškem jeziku preberete v standardu CAFIB na tej povezavi.